Zjutraj vstanem in pogledam skozi okno. Deževna in hladna avgustovska nedelja se obeta. Ali naj grem teči? Prijavljen sem na Tek na Stari Ljubelj, ampak sem se včeraj skoraj že odločil, da ne grem. Zdaj pa razmišljam, kako mi bo žal, če ne bom šel! Kaj pa naj drugega počnem v tem dežju? Niti slučajno me ne mika, da bi bil cel dan zaprt notri. Gremo! Tudi Mateja se javi, da gre z menoj.
Zadnje dni sem naredil vse kaj drugega, kot da bi se optimalno pripravil za kratek, šprinterski gorski tek. Teden z dvema nočema brez spanca in dolgimi pohodi po Transverzali s Katjo, ni najbolj primeren trening pred današnjim hitrim vzponom na nekdanji mejni prelaz. V noči na sredo, s šerpovskim nahrbtnikom, pohod čez Triglav in še proti Kriškim Podom. Potem pa petkov večer in dolgo potovanje po primorskih hribih skozi noč in daleč v soboto. Včeraj zvečer si niti pomislilti nisem upal, da bi šel danes laufat. Danes zjutraj pa me nekaj piči... in že sem na poti proti Ljubelju.
6°C je na Ljubelju, pada dež. Nič kaj poletna avgustovska nedelja. Norci v kratkih hlačah in majicah se točno ob desetih zaženemo po stari cesti navzgor. Startam nekje v sredini. Nimam pojma, kako se bodo odzvale moje noge. Folk se zažene z veliko hitrostjo, ampak večina že po nekaj minutah začne popuščat. Hitro me neha zebst. Tečem nekje v coni laktatnega praga, s čimer lahko držim enakomeren tempo do vrha in po možnosti na koncu še zašprintam. S svojim enakomernim tempom prehitevam enega za drugim. Vse več tekačev ne zmore svojega zastavljenega tempa in so shodili. ''Catch me if you can'' je napis, ki ga ima Karmen na hrbtni strani majice. Z lahkoto te ujamem in tudi prehitim. Noge me kar nesejo, folk pa zaostaja za mano. Serpentine letijo ena za drugo in po 14-ih minutah, kot sedmi šprintam čez ciljni slavolok.
Potem pa v kočo uživat v odlično izpeljani prireditvi - podelitvi. Čeprav smo kočo nafilali do zadnjega kotička, ni nikjer nobenega gužvanja ali prerivanja. Vsi se lahko lepo normalno preoblečemo in pomalicamo. Na podelitvi me doleti še posebno presenečenje, ko izvem, da sem prvi v kategoriji, za kar prejmem pokal. Vesel sem, da mi je po vseh teh napornih dnevih uspelo kaj takega. Naj bo to za Katjo, ki se vedno bolj približuje svojemu cilju v Ankaranu (oziroma na Debelem rtiču).
Ni komentarjev:
Objavite komentar