Pravijo, da se po jutru dan pozna. Če je to vsaj približno res, potem je mogoče reči tudi, da se po prvem dnevu, leto pozna. Za tiste, ki se danes prebujajo mačkasti po tej prvi noči letos, je to bolj klavrna spodbuda za začetek leta. Nas je pa kar nekaj zagnancev, ki želimo vzpodbuden začetek leta in se že zgodaj zjutraj prvi dan podajamo na specialne avanture. Tudi jaz nisem imel ravno mirno noč, ampak toliko sem se pa le prišparal, da bom zjutraj lahko poln energije zakorakal v nov dan in v novo leto. Iz tople postelje ni ravno luštno vstati, ampak ko pljuča zajamejo mrzel sveži zrak, se zelo razveselim pozitivnega začetka dneva in leta.
Kranjska zimska tekaška liga je sklop prireditev, ki se odvija čez zimo ob nedeljah dopoldne. Organizira jo skupina rekreativcev in je povsem brezplačno, neuradno tekmovanje, kjer najbolj nadebudni zbirajo točke za skupno uvrstitev. Med te sodi tudi moj sodelavec Damjan, ki me je tudi povabil, če se udeležim katerega iz med tekov in zato je on tudi glavni krivec za moj športni začetek leta. Letos je novo leto na nedeljo, zato je tudi tek na Krvavec, ki je danes na vrsti, ravno na novega leta dan. Ne vem, koliko je udeležba okrnjena zaradi datuma, ampak vseeno se nas je na startu pojavilo skoraj 80 nadebudnih tekačev, ki v mrzlem jutru komaj čakamo starta, da si čimprej dobro ogrejemo svoja, zaenkrat še prezebla telesa.
Prvič sem se tekme Kranjske zimske tekaške lige udeležil prejšnji teden, na božični dan, ko se je teklo na Jošt nad Kranjem. Takrat sem tekel v zelo zmernem tempu, lepo počasi za trening. Iz mrzle meglene doline, se je bilo prav prijetno povzpeti na s soncem obsijani Jošt. Takoj so me vpisali med udeležence lige in zato me je že prevzel tekmovalen duh. Vedel sem, da bo tudi za novo leto najboljše, če grem na tekmo, ker drugače tako ali tako ne bi bilo nič od dopoldneva. Na tej tekmi sem pa tudi spoznal, da so udeleženci te lige sami dobri gorski tekači, in da tudi na naslednjih tekmah ni pričakovati lahke konkurence.
Točno ob devetih se zaženemo v klanec. Danes se ne nameravam preveč šparat in grem malo bolj na polno. Vseeno malo pazim, da ne diham pregloboko tega zelo mrzlega zraka. Že zelo kmalu spoznam, da ni šale in da je konkurenca zelo močna. Po uri sodeč, se mi zdi, da sem zelo dober, ampak glede na konkurenco, pa niti ne. Ko me prehiti Marko Adamič, mi ni nič več jasno. Verjetno je že on toliko napredoval, ker še vedno se mi ne zdi, da sem slab. Potem me prehiti še Damjan, ki je danes očitno odlično razpoložen. Že zjutraj je rekel, da ima dober občutek. Jaz napredujem s svojim tempom, ki se mi zdi še vedno dober. Po kakšnih dveh tretjinah proge, imam občutek, da me malo zmanjkuje. Verjetno so naporen teden, krvodajalska akcija in pa tudi današnja noč pustili posledice in vseeno nisem tako dober, kot bi moral biti. Do cilja se uspem prebiti v kolikor toliko spodbudnem tempu. Še nekaj tekmovalcev me je sicer prehitelo, ampak sem zato tudi jaz nekatere prehitel.
57 minut do plaže se mi pravzaprav zdi odličen rezultat. Damjan me je prehitel za dve minuti in mu za tako odličen rezultat iskreno čestitam. Zares pa me je presenetil Marko, ki je bil gor v 51-ih minutah, kar se mi zdi skoraj neverjeten dosežek, glede na to, da sem ga pred pol leta, na Grintovec nažgal za skoraj pol ure. Na vrhu še malo podebatiramo, se poslikamo in popijemo nekaj toplih napitkov, pa tudi kaj žganega se ne manjka. Potem pa hitro v dolino, da se preveč ne ohladimo.
Tako! To je lep začetek dneva in še lepši začetek leta.
 |
| Malce gneče na začetku vzpona |
 |
| Utrujen proti cilju |
 |
| Skupinska fotografija udeležencev |
 |
| Pa še ena slikca iz teka na Jošt |
Ni komentarjev:
Objavite komentar