nedelja, 25. marec 2018

18. Mali Kraški maraton


Noge me lahkotno nosijo po Kraških tleh z asfaltno prevleko, s katero smo si ljudje uredili možnost premikanja z našimi velecenjenimi jeklenimi konjički. Veliki lepše bi bilo teči po kraški gmajni tukaj naokoli, ampak tudi tole je v redu, oziroma še najboljše za takšno množico tekačev. Prvi kilometri so hitri, najbrž prehitri. Žene me veter, poganja me sonce. Množica teče z mano. Iz Sežane proti Lipici in naprej proti Italiji se pomikamo po cestišču, kakor krvničke po ožilju. V toku, eden ob drugim, eden za drugim. Vmes je kdo malo hitrejši in kdo malo počasnejši, ampak iz daljave smo videti kot enoten tok. Po prvem kilometru se je žila razcepila na dva kraka in kar naenkrat smo postali veliko bolj razredčeni. S prehitrim tempom sledim skupini. Zdi se mi, da takega tempa ne bom dolgo zdržal, ampak trenutno mi je v tem ritmu ugodno in prijetno.

Na cilju me čakata Mateja in Brina. Jaz samo tole odtečem, potem pa dan posvetim njima. Bomo šli vsaj še na kakšen lep sprehod ob morju. Lep sončen dan je in šibka burja je zares toliko šibka, da ji ne uspe pokvariti videza lepega vremena. Mimo Lipice sem že pritekel na Italijansko stran. Hitrost še približno uspevam držat na zadovoljivem nivoju, samo da zdaj v to vlagam veliko več napora. Opažam, kako folk lahkotno teče mimo mene. Vse več jih je, ki me prehitijo. Malce me skrbi kaj bo, ko se trasa obrne proti Sloveniji, proti burji in v klanec. Danes je dan mamic, zato, če se mi že ne da za sebe, se bom pa delal, da tečem za svojo mamico in za mamico mojega otroka. To mi da vsaj malce energije.


Cilj je vse bližje. Ura hitro tiktaka in kilometri ji ne sledijo v pravem ritmu. Harmonija se podira. Burje sicer ni, ki bi me ovirala, sem pa zato našel izgovor v klančkih. Moja volja je prešibka, da bi utrujeno telo prepričala v porabo skritih zalog energije. Zadnje kilometre se dobesedno vlačim proti cilju. Prav mi je, pa bi več treniral. Saj kaj drugega niti ni bilo pričakovati. Ne bom se pritoževal, ker itak je namen te tekme samo dober trening. Bi bil pa vseeno vesel boljšega rezultata. Na koncu sem s pet minut slabšim časom od lani še kar zadovoljen, zato veselo poskakujem naprej z velikimi pričakovanji, kaj mi še lahko prinese današnji dan. Pivce, ob s soncem obsijanem morju z rahlo burjico in svežim zrakom, bo zaslužena nagrada in lepo nadaljevanje dneva..


Ni komentarjev:

Objavite komentar